Dan se običajno začne ob 6. uri – z zvokom budilke, ki je vedno preglasna, a dobro opravi svojo nalogo. Tisti, ki smo jutranji tipi najprej potelovadimo. To ni ne vem kakšna akcija, ampak samo nekaj hitrih vaj za prebuditev telesa. Ostali, ki niso jutranji tipi, pa si izborijo še dodatnih slabih, a verjetno najpomembnejših 45 minut dneva. Ko končamo z razgibavanjem je čas za sprehod naših štirinožnih spremljevalk, psičk Rite in April. Nestrpno nas pričakujeta, saj jima sprehod pomeni svobodo in vonj po novih prigodah, nas pa opozarjata, da srečo vedno lahko najdeš v najpreprostejših stvareh. Ko se vrnemo, nas v dedkovi hiši na mizi pričaka »chai«, ki nam ga vsako jutro pripravi šef klinike – Marvin. Zajtrk je kljub temu, da smo trenutno v Afriki, precej evropejski – kruh, maslo, med, marmelada, kosmiči, jogurti in še kaj bi se našlo. Občasno nas Marvin preseneti tudi z miškami, za kar bi lahko rekli, da je le kaplja v ocean njegove kulinarične razsežnosti.
Po dobrem zajtrku je čas za delo na kliniki, kjer nas z nasmehom na obrazu že pričakujejo naši sodelavci – Lilly in Clinton, ki oskrbujeta kronične rane, Celestine in Erick, ki na registraciji pacientom pomerita tlak, telesno težo in vodita kartonsko evidenco ter Keith, ki Tisi in Danu s prevajanjem največkrat pomaga v internistični ambulanti. Maša in Ana sta tisti, ki obravnavata vse vrste kirurških in kroničnih ran. Če imata srečo, je vse hitro in učinkovito, sicer pa, tako kot v vsakem dobrem zdravstvu vedno potrebujeta nekaj več potrpežljivosti. Kadar na kliniko pridejo pacienti z najrazličnejšimi internističnimi težavami (najpogosteje malarijo, bolečino celotnega telesa ali težavami z gastrointestinalnim traktom) so Tisa, Dan in Marvin pravi naslov. Nikoli zares ne vedo, kakšni primeri jih čakajo, ampak, če ni težav je vse v najlepšem redu. Teja pa je naša strokovnjakinja za zobozdravstvene primere, ki se loti vsega – od puljenja zob in izdelovanja zalivk do edukacije o pomenu dobre ustne higiene.
Okrog 13. ure imamo kosilo, ki nam ga pripravi kuharica Mideva. Med najpogostejšimi jedmi so riž, zelje, soja, leča in ugali (afriška različica polente).
Po napornem, a vedno zanimivem dnevu se radi podružimo s sodelavci, s katerimi igramo šah, osla ali Uno no mercy, kjer »no mercy« pravila zares pomenijo pravila brez milosti. To je čas, ko se veliko presmejimo, obujamo spomine ali delimo življenjske izkušnje. Velikokrat se zgodi, da med tem časom tudi debatiramo o medicinskih diagnozah, zdravljenjih ali zanimivih primerih. Skoraj vedno se nam pridružijo tudi na večernem sprehodu s psičkami. Po večerji sledi zagotovo vsaj ena epizoda slovenske nanizanke Naša mala klinika, ki je včasih celo sinhrona z našimi situacijami na kliniki. Podobno se tudi mi ob naših situacijah nasmejimo, jih pa vseeno jemljemo bolj resno.
Kljub vsakodnevni rutini se zna zgoditi tudi kakšna urgentna situacija, v kateri pa vedno sodelujemo skupaj in si učinkovito razdelimo naloge. Za urgentne situacije smo na voljo tudi ob vikendih, sicer pa v soboto in nedeljo radi sami kaj dobrega skuhamo ali spečemo, na roke operemo perilo, se lotimo kakšnih manjših hišnih opravil (pometanje in čiščenje naše hiške), organiziramo stvari na kliniki, preberemo knjigo ali preprosto počivamo. Če smo vse to postorili že tekom tedna, se na lastne stroške radi odpravimo tudi na kakšen izlet.
Po dobrem zajtrku je čas za delo na kliniki, kjer nas z nasmehom na obrazu že pričakujejo naši sodelavci – Lilly in Clinton, ki oskrbujeta kronične rane, Celestine in Erick, ki na registraciji pacientom pomerita tlak, telesno težo in vodita kartonsko evidenco ter Keith, ki Tisi in Danu s prevajanjem največkrat pomaga v internistični ambulanti. Maša in Ana sta tisti, ki obravnavata vse vrste kirurških in kroničnih ran. Če imata srečo, je vse hitro in učinkovito, sicer pa, tako kot v vsakem dobrem zdravstvu vedno potrebujeta nekaj več potrpežljivosti. Kadar na kliniko pridejo pacienti z najrazličnejšimi internističnimi težavami (najpogosteje malarijo, bolečino celotnega telesa ali težavami z gastrointestinalnim traktom) so Tisa, Dan in Marvin pravi naslov. Nikoli zares ne vedo, kakšni primeri jih čakajo, ampak, če ni težav je vse v najlepšem redu. Teja pa je naša strokovnjakinja za zobozdravstvene primere, ki se loti vsega – od puljenja zob in izdelovanja zalivk do edukacije o pomenu dobre ustne higiene.
Okrog 13. ure imamo kosilo, ki nam ga pripravi kuharica Mideva. Med najpogostejšimi jedmi so riž, zelje, soja, leča in ugali (afriška različica polente).
Po napornem, a vedno zanimivem dnevu se radi podružimo s sodelavci, s katerimi igramo šah, osla ali Uno no mercy, kjer »no mercy« pravila zares pomenijo pravila brez milosti. To je čas, ko se veliko presmejimo, obujamo spomine ali delimo življenjske izkušnje. Velikokrat se zgodi, da med tem časom tudi debatiramo o medicinskih diagnozah, zdravljenjih ali zanimivih primerih. Skoraj vedno se nam pridružijo tudi na večernem sprehodu s psičkami. Po večerji sledi zagotovo vsaj ena epizoda slovenske nanizanke Naša mala klinika, ki je včasih celo sinhrona z našimi situacijami na kliniki. Podobno se tudi mi ob naših situacijah nasmejimo, jih pa vseeno jemljemo bolj resno.
Kljub vsakodnevni rutini se zna zgoditi tudi kakšna urgentna situacija, v kateri pa vedno sodelujemo skupaj in si učinkovito razdelimo naloge. Za urgentne situacije smo na voljo tudi ob vikendih, sicer pa v soboto in nedeljo radi sami kaj dobrega skuhamo ali spečemo, na roke operemo perilo, se lotimo kakšnih manjših hišnih opravil (pometanje in čiščenje naše hiške), organiziramo stvari na kliniki, preberemo knjigo ali preprosto počivamo. Če smo vse to postorili že tekom tedna, se na lastne stroške radi odpravimo tudi na kakšen izlet.
